Evropska združenja digitalnih ponudnikov svarijo ameriški Supreme Court: Nobenega dostopa do evropskih podatkov s strani ameriških organov
Ameriško vrhovno zvezno sodišče (US Supreme Court) stoji pred prelomno odločitvijo, ki bo evropsko pravo varstva osebnih podatkov pošteno pretreslo do samih njegovih temeljev. Evropska digitalna združenja zahtevajo: Prste stran od evropskih (in slovenskih) podatkov ! Svarijo pred veliko pravno negotovostjo in koncem zasebnosti na medmrežju.
Zadevno sodišče bo konec februarja 2018 odločalo ali relevantna ameriška zakonodaja ameriškim podjetjem dovoljuje dostop do podatkov, ki se ne shranjujejo v ZDA. Odločitev se pričakuje do poletja 2018. Microsoft v predmetnem postopku lahko računa na številno podporo evropskih digitalnih ponudnikov.
Krovno združenje evropskih digitalnih ponudnikov (Digital Europe) je s skupnim stališčem (amicus brief, dostopno na https://www.bitkom.org/Presse/Anhaenge-an-PIs/2018/Brief-and-Appendix.pdf) svojih članov (med podpisniki predmetnega stališča je tudi slovenska GZS) nastopilo proti prizadevanjem ameriške vlade, da bi ameriškim državnim organom omogočilo tudi dostop do podatkov, ki se shranjujejo izven ZDA. Digital Europe v predmetnem stališču svari ameriški Supreme Court pred težkimi in neprevidljivimi posledicami za evropsko varstvo podatkov in veljavno EU pravo. Stališče združenja je, da je direkten dostop ameriških organov do EU podatkovnih baz nezdružljiv z evropsko zakonodajo varstva osebnih podatkov, saj morajo EU in države članice ohraniti in okrepiti svojo suverenost pri ravnanju s svojimi podatki. Za učinkovito sodelovanje s tujimi državnimi organi namreč popolnoma zadoščajo obstoječi mednarodni sporazumi med EU in tretjimi državami, ki jih ni mogoče obiti na način, da bi zakonodaja tretjih držav mimo določb teh sporazumov omogočala državnim organom teh držav neposredni dostop do EU podatkov. Za podjetja s sedežem v ZDA in njihove stranke bi pomenila sprememba obstoječe prakse precejšnjo pravno in s tem tudi poslovno negotovost. Predmetno velja tudi za podjetja, ki imajo svoje globalne centrale v tej državi in tudi za podjetja, ki imajo tam zgolj podružnico. Podjetja so tako postavljena pred nerazrešljivo dilemo, saj če upoštevajo zahteve ameriških državnih organov po posredovanju podatkov, ki so shranjeni v EU podatkovnih centrih, s tem kršijo EU pravo, če pa se predmetni zahtevi uprejo, pa kršijo relevantno ameriško pravo.
V tako imenovanem primeru ˝New York Search Warrant Case˝ Supreme Court odloča o tem ali mora ameriški tehnološki gigant Microsoft posredovati osebne podatke ameriškim zveznim organom, ki so shranjeni v njegovih EU podatkovnih centrih. Digital Europe je v predmetnem amicus brief posvaril Supreme Court pred možnimi posledicami, če bo sledil zahtevam ameriške vlade po razkritju teh podatkov. Predmetni sodni spor v katerem hoče ameriška vlada prisiliti Microsoft k posredovanju podatkov, ki so shranjeni v njegovem irskem podatkovnem centru, teče že od leta 2013. V okviru kazenske preiskave (zaradi kaznivih dejanj preprodaje drog) namreč zahtevajo ameriške oblasti dostop do elektronske pošte določenega uporabnika Outlooka. Microsoft se vse od razsodbe pristojnega prvostopenjskega sodišča do danes predmetni zahtevi upira. Pristojno zvezno pritožbeno sodišče je sicer razsodilo v prid Microsoftu z obrazložitvijo, da zakonodaja na katero se sklicuje ameriška vlada velja izključno za podatke, ki so shranjeni v ZDA. Zato ameriška podjetja niso dolžna spoštovati iz predmetne zakonodaje izhajajočih zahtev po razkritju podatkov, ki so shranjeni izven ZDA (US Court of Appeal, 2nd Circuit, Case 14-2985). Kljub temu je ameriška vlada s svojimi (pravnimi) argumenti uspela priti vse do najvišje sodne instance ZDA. Ustna obravnava na predmetnem sodišču je predvidena za 27. februar (US v. Microsoft Case 17-2). Microsoft je zato med drugim svojo ponudbo oblačnih storitev v Nemčiji (država z najstrožjo zakonodajo varstva osebnih podatkov v EU) prilagodil na način, da sam sploh nima dostopa do podatkov svojih cloud strank v nemških podatkovnih centrih in jih tako dejansko sploh ne more posredovati. Do slednjih namreč lahko dostopajo le uporabniki oblačnih storitev na podlagi podane (upravičene) zahteve preko skrbnika, ki je nemški telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom.
Predmetni postopek ima velik pomen za mednarodno delujoča podjetja, saj se bodo učinki zadevne odločitve ameriškega Supreme Court raztezali tako na ameriški kot na evropski pravni prostor. Praviloma morajo namreč države v katerih delujejo (mednarodna) podjetja spoštovati vsakokratno zakonodajo drugih držav. Čezmejne posege državnih organov pa urejajo meddržavni sporazumi o medsebojni pravni pomoči v katerih je izrecno urejeno na kakšen način in pod katerimi pogoji se lahko izvajajo posegi tujih državnih organov na ozemlju držav podpisnic teh sporazumov.
Med podpisniki predmetnega stališča se nahajajo številna globalna tehnološka podjetja, kot so Adobe, Amazon, Apple, Dell, Epson, Ericsson, Fujitsu, Google, Hitachi, Huawei, IBM, Intel, Lenovo, Microsoft, Nvidia, Samsung, SAP, Toshiba, VMware in Western Digital.
