IT Law logo
Swipe up
29 / 7 / 2019

Okus živila ni mogoče zavarovati z avtorsko pravico

Blog29 / 7 / 2019

Okus živila ni mogoče zavarovati z avtorsko pravico

Sodišče EU v postopku odločanja o predlogu za sprejetje predhodne odločbe odločilo, da okus živila ni mogoče opredeliti kot delo v smislu Direktive 2001/29 ES ter, da se tako okus ne more zavarovati z avtorsko pravico.

Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se na podlagi te direktive okus živila zavaruje z avtorsko pravico, in temu, da se nacionalna zakonodaja razlaga tako, da takemu okusu zagotavlja varstvo z avtorsko pravico.

Katero delo šteje za avtorsko, je eno temeljnih vprašanj avtorskega prava, odgovor nanj pa je potrebno poiskati v vsakem konkretnem primeru posebej. Direktiva 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi ne podaja definicije kaj pomeni “delo", ki je varovano z avtorsko pravico. Tudi  Zakon o avtorski in sorodni pravicah (ZASP) vsebuje le splošno odprto definicijo: Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.

Živilska industrija postaja vse bolj konkurenčna zlasti z vzponom „foody kulture “. Tako je v prizadevanju za zaščito tržnega deleža na področju sirnih namazov nizozemsko podjetje Levola za zaščito svojega sirnega namaza Heksenkass vložilo tožbo na sodišču na Nizozemskem zoper družbo Smilde, ki je izdelovala konkurenčni produkt namaz Witte Wievenkaas in sicer zato, ker je družba Levola menila, da so s proizvodnjo in prodajo tega izdelka kršene njene avtorske pravice na „okusu“ izdelka Heksenskaas.

Družba Levola je namreč menila, da se avtorska pravica na okusu nanaša na „celoten vtis na čutilo za okus, ki ga povzroči zaužitje nekega živila, vključno z občutkom v ustih, zaznanim s čutilom za tip“, zato je sodišču predlagala, naj ugotovi, da je okus izdelka Heksenkaas avtorjeva lastna intelektualna stvaritev in je zato kot „delo“ avtorskopravno varovan ter, da je okus izdelka, ki ga trži družba Smilde, reprodukcija tega „dela“.

Osrednje vprašanje za Sodišče EU v postopku dločanja o predlogu za sprejetje predhodne odločbe je tako bilo ali je mogoče okus živila zavarovati z avtorsko pravico.

Po mnenju družbe Levola je mogoče okus živila opredeliti kot književno, znanstveno ali umetniško delo, ki je varovano z avtorsko pravico. Družba Smilde, nasprotno, meni, da varstvo okusa ni v skladu s sistemom avtorske pravice, s katerim naj bi bile varovane le vizualne in slušne stvaritve. Poleg tega naj bi pokvarljivost živila in subjektivnost okušanja nasprotovali temu, da bi se okus živila opredelil kot avtorskopravno varovano delo. Prav tako naj izključnih pravic avtorja dela intelektualne lastnine in omejitev, ki veljajo za te pravice, v praksi ne bi bilo mogoče uporabiti za okuse.

Sodišče EU je v svoji odločitvi zapisalo: "Pojem „delo“ iz Direktive 2001/29 pomeni, da mora obstajati izraz predmeta varstva na podlagi avtorske pravice, zaradi katerega je mogoče ta predmet dovolj natančno in objektivno opredeliti, čeprav ta izraz ni nujno trajen. Po drugi strani potreba, da se v postopku opredeljevanja varovanega predmeta prepreči kakršna koli subjektivnost, ki škodi pravni varnosti, pomeni, da mora biti ta predmet tak, da ga je mogoče natančno in objektivno izraziti. Okusa živila pa ni mogoče natančno in objektivno opredeliti. Drugače od na primer književnega, slikovnega, kinematografskega ali glasbenega dela, ki je natančen in objektiven izraz, opredelitev okusa živila v bistvu temelji na občutkih in okuševalni izkušnji, ki so subjektivni in spremenljivi, ker so med drugim odvisni od dejavnikov, povezanih z osebo, ki zadevni izdelek okuša, kot so njena starost, njena priljubljena hrana, njene prehranske navade ter okolje in okoliščine, v katerih se ta izdelek okuša. Poleg tega natančna in objektivna opredelitev okusa živila, ki bi omogočila razlikovanje okusa tega živila od okusov drugih podobnih živil, s tehničnimi sredstvi, ki so na voljo v trenutnem stanju znanstvenega razvoja, ni mogoča. Zato je treba na podlagi zgoraj navedenega ugotoviti, da okusa živila ni mogoče opredeliti kot „delo“ v smislu Direktive 2001/29."

Naj spomnimo, da iz ZASP izhaja pet temeljnih načel, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko neko delo kvalificiramo kot avtorsko:


Poleg splošne določbe pa ZASPv 2. odstavku 5. člena  primeroma našteva vrste avtorskih del pri katerih pa morajo biti izpolnjene zgoraj naštete predpostavke.

CC BY