Je uporaba instituta poslovne skrivnosti lahko učinkovito sredstvo zaščite inovativnosti?

Sprememba pravil o varstvu poslovnih skrivnosti

Konec aprila 2019 je bil sprejet Zakon o poslovni skrivnosti  s katerim je v slovenski pravni red prenesena Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 6. 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. 

Zakon celovito ureja področje poslovnih skrivnosti. Predstavlja materialno-procesni predpis, saj določa pojem oziroma definicijo poslovne skrivnosti ter hkrati postopke in ukrepe v primeru kršitev.

Vsaka komercialno koristna in občutljiva informacija - poslovna strategija, nov proizvodni načrt ali seznami dobaviteljev in strank - se lahko šteje za poslovno skrivnost. V nasprotju z drugimi pravicami intelektualne lastnine lahko poslovne skrivnosti varujejo veliko širši obseg in niso časovno omejene na določen rok zaščite. Poslovne skrivnosti niso izključne pravice, kot so patenti ali avtorska pravica zato jih ni mogoče uveljavljati proti vsakomur, ki neodvisno odkrije skrivnost oziroma uporabi avtorsko delo.

Kot pravi direktiva v uvodnem delu, imajo poslovne skrivnosti za podjetja, ne glede na njihovo velikost, enako vrednost kot patenti ter druge vrste pravic intelektualne lastnine. Zaupnost uporabljajo kot orodje za obvladovanje poslovne konkurenčnosti in raziskovalnih inovacij ter glede najrazličnejših informacij, ki presegajo tehnološko znanje in zajemajo komercialne podatke, kot so informacije o odjemalnih in dobaviteljih, poslovni načrti ter tržne raziskave in strategije. Poslovna skrivnost torej niso samo rezultati inovacijskih dejavnosti, pač pa tudi podatki komercialne, poslovne narave.

Poslovna skrivnost je po zakonu tista informacija, ki je skrivnost v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent

(i) ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,

(ii) ima tržno vrednost, ker je skrivnost,

(iii) v danih okoliščinah pa je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost.

Naštete zahteve morajo biti izpolnjene kumulativno.

Zakon uvaja tudi domnevo, da je zahteva po razumnih ukrepih izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo z informacijami, ki veljajo za poslovno skrivnost, zlasti družbenike, delavce, člane organov družb in druge osebe.

Pisna opredelitev poslovne skrivnosti je torej le eden od primerov razumnega ukrepanja, na podjetjih pa je, da pripravijo načrte oziroma programe varovanja poslovnih skrivnosti, ki vsebujejo identifikacijo in dokumentiranje poslovnih skrivnosti, načrt varstva, tehnične in organizacijske ukrepe varstva in striktno uporabo pogodb o nerazkrivanju (non- disclosure agreement).

Zakon loči med zakonito in protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem poslovne skrivnosti. Tako je na primer t.i. obratni inženiring ( opazovanjem, proučevanjem, razstavljanjem na sestavne dele ali preizkušanjem izdelka ali predmeta) opredeljen kot dejanje, ki predstavlja zakonito pridobitev poslovne skrivnosti, vendar le v primeru, da bo izdelek dan na voljo javnosti ali bo v zakoniti posesti pridobitelja. Za delodajalce pa je pomembno vedeti, da si ne morejo enostavno prisvoji znanja novega delavca saj se utegne zgoditi, da to znanje vsebuje tudi poslovne skrivnosti prejšnjega delodajalca in bi se lahko štelo, da so take informacije pridobili ali uporabili protipravno.

Zakon z namenom zaščite poslovnih skrivnosti ureja sodno varstvo. Poleg splošnih določb o uporabi pravil pravdnega postopka ter postopka izvršbe in zavarovanja natančno določa tožbene zahtevke, ki jih lahko imetnik poslovne skrivnosti vloži zoper kršilca. Po vzoru zakona, ki ureja pravice industrijske lastnine ter zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, ima imetnik poslovne skrivnosti na voljo prepovedne oziroma opustitvene, odstranitvene oziroma korektivne, alternativne ukrepe ter zahtevo za objavo sodbe. Odškodnina bo odmerjena v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu nadomestilu za zakonito uporabo poslovne skrivnosti, kadar tega zneska ni mogoče določiti, pa v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Predvidena je tudi t.i. civilna kazen, ki jo poznamo v avtorskem pravu, in sicer do 200 odstotkov povišano nadomestilo, če je bila pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti.

Zaradi zagotovitve učinkovitosti predvidenih ukrepov, postopkov in pravnih sredstev zakon vsebuje določbe za ohranitev zaupnosti poslovnih skrivnosti v sodnih postopkih.  Zakon zato določa posebne zahteve, s katerimi bo zagotovljeno varstvo zaupnosti poslovne skrivnosti, ki je predmet spora, med sodnim postopkom, ob hkratnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja.

Zaradi sprejetja zakona o poslovni skrivnosti je prislo do spremembe Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o delovnih razmerjih v delu, kjer opredeljujeta poslovno skrivnost.  Iz ZGD je jasno razvidno, da so poslovne skrivnosti po novem urejene v svojem aktu (zakonu o poslovni skrivnosti), ki na novo – objektivno - določa pojem poslovne skrivnosti (in ne več subjektivnega načina določanja poslovne skrivnosti).

Pravice intelektualne lastnine vs. poslovna skrivnost

Ko gre za zaščito vaše intelektualne lastnine, je treba odločno sprejeti odločitev, ali naj jo zaščiti s klasičnimi pravicami intelektualne lastnine, na primer s patentnim varstvom, ali pa jo ohrani kot poslovno skrivnost. Čeprav v nekaterih primerih odgovor morda ni ravno tako preprost je potrebno presoditi različne okoliščine in dejstva o najboljši poti naprej (kot na primer: ali se izum, da patentirati, kakšni so stroški in podobno). Patent in poslovne skrivnosti sta učinkovita oblika varstva intelektualne lastnine, vendar je lahko ena primernejša od druge glede na predmet in okoliščine. Pomembno je, da se tisti, ki sprejemajo odločitve o strategiji varstva intelektualne lastnine, zavedajo, da so lahko poslovne skrivnosti tako dragocene kot patenti (če ne še bolj), če so skrbno zaščitene in uporabljene strateško!

Lahko vam pomagamo pri izdelavi programov varstva poslovne skrivnosti in iskanju najučinkovitejšega varsta za vaše inovacije.

Vesna Stanković Juričić