Pravica posameznika do dostopa do osebnih podatkov (15. člen GDPR) v povezavi s postopki prenehanja delovnega razmerja
Nemško regijsko delovno sodišče v Stuttgartu je odločilo o uporabi izjeme glede pravice posameznika do dostopa do njegovih osebnih podatkov (15. člen GDPR) v povezavi s postopki prenehanja delovnega razmerja
Gre za prvi primer uspešnega sodnega uveljavljanja pravice do dostopa v Nemčiji.
Posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter pridobitev informacij, kot so opredeljene v točkah a. - h. člena 15. GDPR ("pravica do dostopa”). V 4. odstavku 15. člena pa GDPR določa splošno definirano izjemo, ki opravičuje upravljavca, da zavrne zahtevo do dostopa, in sicer, da pravica do dostopa ne sme negativno vplivati na pravice in svoboščine drugih (oziroma kot poudari recital 63. GDPR) tudi ne na poslovne skrivnostmi ali intelektualno lastnino, ter predvsem na avtorsko pravico, ki ščiti programsko opremo. Recital 63. še pove, da pa vendarle obstoj pravic in svoboščin tretjih ne sme povzročiti, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zavrne dostop do vseh informacij.
Nemško regijsko delovno sodišče v Stuttgartu je odločalo o obsegu pravice posameznika iz člena 15. GDPR in pogojih uporabe izjeme iz 4.odstavka 15. člena. GDPR
V predmetni zadevi je članu poslovodstva prenehalo delovno razmerje iz krivdnih razlogov. Tekom sodnega postopka v katerem je izpodbijal odločitev delodajalca je uveljavljal pravico do dostopa po GDPR, in med ostalim zahteval informacije o informacijah in posameznikih, ki so sprožili oziroma prijavili postopek kršitve. Delodajalec je njegovo zahtevo zavrnil sklicujoč se na izjemo iz 4. odstavka 15. Člena GDPR - zaščita notranjega informatorja.
Sodišče je odločilo, da delodajalec pri presoji takšnih zahtevkov pravice do dostopa ne sme generalizirati in se rutinsko in avtomatično postaviti na stališče, da gre v primerih, ko so vpletene tudi tretje osebe, za dopustno izjemo iz 4. odstavka 15. člena. Prav tako je sodišče odločilo, da mora delodajalec v primeru zavrnitve zahteve pravice do dostopa s konkretnimi dejstvi podkrepiti in obrazložiti zakaj gre za izjemo.
Pravica do dostopa je že, predvsem na Irskem in v Veliki Britaniji, množično uporabljena kot sredstvo pri pripravi sodnega postopka zaposlenih ali bivših zaposlenih zoper delodajalca oziroma bivšega delodajalca. V Sloveniji množičnosti tega še ni zaslediti, vendar gre pričakovati, da se bo v naslednjih letih tudi pri nas uporaba pravice do dostopa v povezavi s spori iz delovnega razmerja pričela pogosteje uporabljati.
Glede na pomankanje sodne prakse v Sloveniji in glede na dejstvo, da je GDPR uredba s splošno veljavnostjo znotraj EU pa je pomembno spremljati dogajanja in prakse v drugih državah. Pričakovati tudi gre, da bo zgoraj opisani primer pristal na pritožbenem sodišču, kar pa bo le še bolj verodostojno utrdilo prakso pri omejevanju dostopa posameznikov do svojih osebnih podatkov.
Če želite pridobiti nadaljnje koristne informacije v zvezi s področjem prava varstva osebnih podatkov, prosim kontaktirajte našo ekipo na email info@itlaw.si
Vesna Stanković Juričić je ustanoviteljica ITLAW, specializirane svetovalne pisarne s področja varstva osebnih podatkov, prava informacijske tehnologije in intelektualne lastnine.
