KAKŠNA ZAKONODAJA ČAKA TEHNOLOŠKE DRUŽBE V 2018

 

Medtem ko je digitalna revolucija omogočila veliko čudežev je istočasno omogočila enostavnejše goljufije, kibernetsko ne-varnost in grobo poseganje v našo zasebnost. Digitalni čudezi so postavili regulatorje in postavljajo regulatorje pred pomembne izzive in odločitve.

Zakonodaja vedno je in vedno bo zaostajala za tehnološkim napredkom. Včasih pa ji v malem segmentu v duhu horror vacai uspe uloviti korak, pri tem pa ponavadi stvari preveč regulira in s tem v večini prepreči razvoj predvsem novih poslovnih modelov. Razlogovanje, ki ga zakonodajalci uporabijo je v kompleksnosti pravnih razmerij, ki jih novi poslovni modeli in tehnologija prinaša tako z vidika varstva potrošnikov, varstva konkurence, obdavčitve, varstva osebnih podatkov, delovnopravne zakonodaje in zakonodaje s področja pravic intelektualne lastnine in njihovega varstva.

Ne moremo se upreti trditvi, da zakonodajalec razume tehnologijo in digitalne čudeže preveč binarno in jim zato v večini primerov ne uspeva najti pravega ravnovesja. To pa vpliva na inovativnost, razvoj in propulzivnost družbe.

Ocenjujemo, da bodo spodaj opisane pravne odločitve oziroma zakonodaja pomembno vplivale na tehnološki sektor v 2018:

• GDPR in NIS - Uredba o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (GDPR) bo v kombinaciji s direktivo o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (NIS direktiva) od konca maja 2018 pomembno spremenila pravni okvir poslovanja v EU. GDPR bo pomembno vplivala na poslovne modele družb in produktni razvoj tehnoloških družb oziroma ponudnikov storitev informacijske družbe. Ne samo evropskih ampak tudi vseh tistih, ustanovljenih izven EU, v kolikor bodo svoje produkte in storitve ponujali tudi v EU. V drugi polovici leta 2018 bomo z zanimanjem spremljali prve reakcije regulatorjev in nadzornikov s tega področja in se učili eni od drugih. Mislimo, da je pozitiven pogled na GDPR in NIS nujen. Pomembno je, da tehnološke družbe v vseh svojih segmentih poslovanja na novo opredelijo odnose, ki jih imajo s svojimi strankami oziroma uporabniki in opredelijo proaktivne in zdrave ukrepe s področja varovanja osebnih podatkov. Pričakujemo, da bo leto 2018 tudi leto ko se bodo aktivisti in nevladne organizacije na področju varstva zasebnosti začeli aktivno posluževati skupinskih pravnih sredstev, ki jih GDPR na novo uvaja. Tako bo tudi 2018 nemirno leto, se posebej v luči veljavnosti pravnih temeljev prenosov EU osebnih podatkov v 3. države.

 

• Nova tim. e- privacy zakonodaja oziroma EU Uredba o spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij, ki je bila objavljena januarja 2017 je sicer planirana, da stopi v veljavo maja 2018 (takrat kot GDPR), a se zdi, da temu morda ne bo tako.  Ta uredba pomeni lex specialis v odnosu do GDPR in bo prvič zakonodajno pomembno posegla tudi na področje IoT oziroma prenosa komunikacij stroj-stroj.

 

• V letu 2018 pričakujemo porast uporabe tehnologije veriženja blokov in več konkretnih uporabniških primerov tudi v Sloveniji. Možnosti uporabe so ne glede na vrsto industrije brezmejne. Uporabo tehnologije veriženja blokov v luči varstva osebnih podatkov in zahtev GDPR je Urban Kryštufek, partner v ITLAW pravni pisarni, podrobneje opisal na našem blogu.

 

• Odločitev EU sodišča v zadevi Uber postavlja sodni precedent za tim. gig ekonomijo. Odločitev sodišča prvič jasno pojasni, da je povezovanje ljudi preko aplikacije z ne -profesionalnimi vozniki sestavni del prevozne storitve. Sodišče tako v celoti zavrne stališče Uber, da gre "le" za digitalne storitve oziroma storitve informacijske družbe. Navedena odločitev sodišča je tako določila, da storitve povezovanja (kot osnova tim. platform poslovnega modela) ne spadajo v koncept prostega nudenja storitev niti niso zajete v direktivi o storitvah na notranjem trgu in direktivi o elektronskem poslovanju. To pomeni, da je na državah članicah, da prosto regulirajo pogoje pod katerimi se takšne storitve lahko opravljajo v posamični državi.Takšna odločitev sodišča pomeni tudi tveganje, da bodo tudi drugi udeleženci tim. gig – ekonomije podvrženi preverjanju skladnosti njihovega poslovanja.

 

• V zadnjih letih je zaznati trend večje uporabe odprtokodne programske opreme, ki bo v naslednjih letih še pomembnejša. Razloge gre poleg nižjih stroškov iskati v boljši kvaliteti kode in manj napakam, večji fleksibilnosti, možnosti prilagoditve individualnim potrebam ter interoperabilnost.

 

• Unitarni patent se vendarle ne bo zgodil v pričakovani časovnici. Na kocki pa je tudi njegova usoda v obstoječi obliki saj je bila marca 2017 pred Nemško ustavno sodišče vložena presoja ustavnosti nemške ratifikacije Sporazuma o enotnem evropskem sodišču. Unitarni patent je patent, ki bo podeljen za vse države članice EU s strani EPO brez potrebe (kot do sedaj), da se patent validira (uveljavi) tudi pri posamičnih nacionalnih patentnih uradih. Uveljavitev (validacija) patenta namreč v posamezni državi članici zahteva sprožitev ustreznega upravnega postopka pred nacionalnim uradom, ki presoja pogoje podeljevanja in pogosto vključuje tudi ustrezen prevod patenta in plačilo pristojbin. Cilj uvedbe unitarnega patenta je tako predvsem znižati stroške in poenostaviti celoten sistem varovanja in uveljavljanja pravic iz naslova patenta, kar bi naredilo evropsko patentno pravno okolje bolj konkurenčno tistemu v ZDA in na Daljnem Vzhodu. Ne smemo pa pozabiti, da pa vendarle tudi ZDA doživljajo krizo njihovega "vseobsegajočega "patentnega sistema. Strokovna javnost tam namreč ocenjuje, da patentni sistem v ZDA ne opravlja več svoje primarne vloge spodbujanja inovativnosti in podjetništva temveč je le orodje tehnoloških velikanov iz Silicijeve doline za prevlado na trgu.

 

• Analiza podatkov iz letnega poročila Evropskega patentnega urada kaže, da so v letu 2016 (podatkov za 2017 še ni) tehnološka podjetja iz ZDA vložila največ patentnih prijav s področja informacijskih tehnologij v Evropi. Tudi sicer število patentnih prijav za evropski patent s področja IT narašča in zaseda tretje mesto takoj za področjem električnih naprav, energije in transporta.

 

• Umetna intelligence (AI) postaja večinska usmeritev tehnoloških podjetij. Večina tehnoloških podjetij išče načine njene uporabe in še posebej tim. strojnega učenja (machine learning) kot dela njihovih rešitev. Podjetja pa se morajo ob uporabi AI zavedati pravnih posledic zaradi verjetnostne narave same AI, še posebej pa tista, ki delujejo v bolj reguliranih industrijah, kot so finančne storitve in zdravstvo.  Pravni okvir, ki ureja področje poslovanja, kazenskega prava in odgovornosti se je v Evropi razvijal tisoč let in je zelo kompleksen, zato pravni okvir delovanja AI ni enostaven. Nemčija je v 2017 kot prva država na svetu sprejela etična pravila samovozečih avtomobilov. Evropski parlament pa je lani objavil študijo o uporabi civilnega prava pri delovanju robotov.

 

• V 2018 bo tehnološki sektor, poleg telekomunikacij in medijev še vedno v središču pozornosti regulatorjev s področja varstva konkurence v Bruslju.

 

• V marcu 2018 bo začela veljati Uredba o čezmejni prenosljivosti  storitev spletnih vsebin v EU, ki dopušča čezmejno prenosljivost storitev spletnih vsebin z zagotovitvijo, da lahko naročniki prenosljivih storitev spletnih vsebin, ki se v njihovi državi članici prebivališča zakonito zagotavljajo, dostopajo do teh storitev in jih uporabljajo, kadar se začasno nahajajo v državi članici, ki ni njihova država članica prebivališča. Veliko ponudnikov digitalnih vsebin namreč svojo ponudbo omejuje z državnimi mejami in se pri teh omejitvah sklicujejo na avtorske pravice, ki jih imajo zakupljene za posamezno državo. Nova ureditev zavezuje ponudnike zakonitih digitalnih vsebin, tako glasbenih, filmskih, športnih, kot tudi elektronskih knjig in računalniških igric. Pri tem pa ni pomembno, ali so vsebine plačljive ali brezplačne. Tako bodo morale televizijske postaje in javni RTV-servisi, ki ponujajo aplikacije za spremljanje svojih vsebin na mobilnih napravah, omogočiti uporabnikom spremljanje prenosov svojih vsebin na celotnem območju EU-ja.

 

• V 2018 bo po predvidevanjih začela veljati tim. geo- blocking uredba, ki bo geografsko blokiranje regulirala kot nedopustno in bo tako spletnim potrošnikom omogočila dostop do proizvodov ali storitev (z izjemo audiovizualnih vsebin, finančnih storitev, transportnih storitev in e- komunikacijskih ter zdravstvenih storitev) ter njihov nakup na spletnem mestu, katerega strežnik je v drugi državi članici EU, kar bo bistveno olajšalo pogoje čezmejnega e -trgovanja znotraj EU.

 

• V času ko elektronska komunikacija (vključno z OTT in IoT) postaja globalna v svoji naravi, trenutne omejitve v zakonodajah glede lokalizacije podatkov vplivajo na poslovne strategije ponudnikov informacijskih storitev. Zato je EU Komisija pripravila predlog Uredbe o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji in tako vzpostavlja načelo prostega pretoka neosebnih podatkov v Uniji. To načelo prepoveduje kakršno koli zahtevo glede lokalizacije podatkov, razen če je to utemeljeno na podlagi javne varnosti.

 

• V 2018 bodo države članice EU, tudi Slovenija morale v svoj pravni red vnesti Direktivo o poslovnih skrivnostih, ki regulira nov način (ob pravicah intelektualne lastnine) pridržanja pravic nad rezultati inovacij oziroma znanja, ki je za podjetje dragoceno in ni splošno znano, ter izkoriščanje tega znanja.

 

• V letu 2017 so se ICO (zbiranje kapitala z žetoni) uveljavili kot popularen alternativni način zbiranja sredstev. Za podjetja, ki zbirajo sredstva preko ICO kriptovalute predstavljajo hiter način zbiranja sredstev ponavadi brez razvrednotenja kapitalskih deležev v družbi ustanoviteljev. Postopki so hitri in poceni v primerjavi s tradicionalnimi IPO. Slaba stran ICO je v tem, da gre za nereguliran način zbiranja sredstev in različni pravni elementi povezani s pravno naravo žetona niso jasni. Pričakovati gre, da bo v letu 2018 v EU prišlo do postopne regulacije s ciljem doseči večjo zaščito vlagateljev. Razmišljanje ameriškega nadzornega organa, pristojnega za trg kapitala SEC, ki ponudi v razmislek zanimive pravne definicije in opredelitve ali je žeton vrednostni papir in kakšna je pravna narava pametnih pogodb je v poročilu SEC iz junija 2017. Poročilo nemškega nadzornega organa (BaFin) pa je tu. Obe poročili v osnovi ponujata različne pravne ugotovitve. Nemško poročilo je bližje kripto navdušencem, saj ugotavlja, da žetoni niso vrednostni papirji temveč le tim. units of accounts. Pri nas pa je FURS odpravil nekatere dileme na področju davčne obravnave poslovanja s kriptovalutami in kategoriziral žeton glede na to v kakšnih različnih funkcijah nastopa, zato se od primera do primera razlikujejo tudi obveznosti davčnih zavezancev in davčnega potrjevanja računov.

 

•  Dejavnost pravnega svetovanja je pod vedno večjim vplivom tehnologije. Pravniki so tako, kot druge industrije podvrženi vplivu tehnologije in posledic tehnologije na vsakdanje pravniško delo. LegalTech je eno od propulzivnih novih področij, ki bo z razvojem AI za vedno spremenilo vlogo pravnikov. V naslednjih letih pravniki zagotovo ne bodo več plačani za izdelavo standardnih osnutkov pogodb ampak samo takrat ko bodo dodali tudi svojo intelektualno pronicljivost in s tem resnično vrednost. In prav je tako!

 

V letu 2018 vam želimo veliko POGUMA, da se lotite projektov, tudi če zakonodaja ni povsem jasna ali pa ne obstaja, SREČE, da se vaš projekt dobro izide in da prihajajoča regulativa ne poruši vaših planov ter SODELOVANJA S PRAVNIKI, ki bodo vašim projektom dodajali vrednost!