Odobreni kapital kot učinkovit instrument financiranja zagonskih podjetij s širitvenim potencialom

Pri odobrenem kapitalu gre za institucijo korporativnega prava razvitih zahodnih pravnih sistemov, ki pomeni statutarno pooblastilo poslovodstvu družbe, da lahko v določenem časovnem obdobju osnovni kapital poveča do določenega nominalnega zneska z izdajo novih poslovnih deležev za vložke. V ekonomskem smislu gre za ukrep zagotovitve potrebnih povečanih kapitalskih sredstev, kadar je pričakovati nadaljnji razvoj podjetja. Gre za poenostavljeno povečanje kapitala družbe, saj je poslovodstvu družbe omogočeno, da zviša kapital družbe in izda nove deleže, ne da bi bilo zato potrebno spreminjati družbeno pogodbo oziroma sprejemati sklep skupščine družbenikov po zahtevnejši proceduri povečanje osnovnega kapitala z vložki.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) izrecno ureja institut odobrenega kapitala le za delniške družbe, medtem ko ga glede d.o.o. izrecno ne dopušča. Slovenska pravna stroka  na drugi strani predmetni institut dopušča ob smiselni uporabi določb glede odobrenega kapitala pri delniški družbi. V evropski poslovni praksi se sicer institut odobrenega kapitala pri d.o.o. ni uveljavil, saj običajni postopki povečanja osnovnega kapitala pri tej družbi za razliko od delniške družbe niso tako dolgotrajni in stroškovno obremenjujoči upoštevaje, da večina d.o.o. šteje le nekaj posameznikov.

Drugačna pa je slika v primeru mladih in hitro rastočih podjetij (ang. start-up) organiziranih v obliki d.o.o. s potencialom, da se razvijejo v uspešno regionalno ali globalno podjetje, ki za financiranje svojega nadaljnjega razvoja potrebujejo razširitveni kapital (ang. venture capital). Faza semenskega in zagonskega financiranja je tukaj že mimo, in zato niso redki primeri, da je število družbenikov takšnega podjetja večje od 15 in iz različnih jurisdikcij, podjetje pa za hitro rast in zagotavljanje tekoče likvidnosti potrebuje nadaljnje kroge financiranja, konkurenca med start-upi za investitorje, ki bodo prispevali razširitveni kapital pa je vse bolj ostra. Zato je potrebno za pospešeno izvedbo naslednjih krogov financiranja hitro in agilno delovanje poslovodstva družbe, ki jo omogoča prav institut tveganega kapitala, saj povečanje osnovnega kapitala družbe po ustaljeni poti v takšnih kritičnih trenutkih predolgo časa traja in tako lahko privede do izgube naslednjih krogov financiranja, kar lahko v končni posledici ogrozi tudi sam obstoj takšnih mladih podjetij.

V zadnjem obdobju se v medijih pojavljajo številne zgodbe uspešnih slovenskih podjetnikov, ki v svojih zagonskih podjetjih navdušujejo z inovativnimi produkti in Slovenijo postavljajo na zemljevid globalnega podjetništva, vendar slednji za prehod v naslednjo fazo podjetniškega razvoja-ustvarjanje uspešne regionalne ali globalne zgodbe, potrebujejo razširitveni kapital. Odobreni kapital jim lahko pri tem ponudi  fleksibilen, učinkovit ter mednarodno uveljavljen poslovni inštrument za zagotavljanje hitrega pritoka novega razvojnega kapitala s strani skladov tveganega kapitala. V nadaljevanju so zato navedeni potrebni koraki za uspešno implementacijo tega instituta v poslovno prakso zagonskih podjetij upoštevaje obstoječo zakonodajo slovenskega prava družb.

1. Vnos pooblastila poslovodstvu družbe za povečanje osnovnega kapitala v družbeno pogodbo

Kaj je pravzaprav odobreni kapital ? V bistvu gre za prenos pooblastila za povečanje osnovnega kapitala družbe na poslovodstvo. Konkretno to pomeni, da družbeniki zagonskega podjetja prenesejo svojo pristojnost povečanja kapitala na poslovodstvo in mu tako omogočijo hitrejše in enostavnejše pridobivanje novih investicij potrebnih za nadaljnji razvoj družbe.

Družbeniki zagonskega podjetja lahko predvidijo odobreni kapital že v družbeni pogodbi ali pa ga uvedejo kasneje s spremembami družbene pogodbe. Ker predstavlja vpis odobrenega kapitala v družbeno pogodbo njeno spremembo, morajo družbeniki na skupščini sprejeti sklep o spremembi družbene pogodbe o podelitvi pooblastila poslovodstvu družbe za povečanje osnovnega kapitala s 75-odstotno večino glasov vseh družbenikov. Običajno je, da se v tem sklepu prednostna pravica do prevzema novih poslovnih deležev s strani dosedanjih družbenikov izključi, saj se tako investitorju omogoči, da prevzame nov in samostojen poslovni delež v družbi.

Predmetno pooblastilo učinkuje šele s trenutkom vpisa v sodni register, ki ga v Sloveniji vodijo okrožna sodišča, zato je potrebno na pristojno okrožno sodišče vložiti predlog za vpis zadevnega pooblastila v sodni register, pri čemer je potrebno pooblastilu priložiti tudi naslednje dokumente:

1. sklep o spremembi družbene pogodbe o podelitvi pooblastila,


2. prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o višini odobrenega kapitala, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene ujemajo s sklepom o podelitvi pooblastila za povečanje osnovnega kapital

2. Obvezne in fakultativne vsebine pooblastila

Posebno pooblastilu poslovodstvu družbe, da lahko samo odloča o povečanju osnovnega kapitala družbe lahko traja najdlje pet let po vpisu družbe v register, prav tako je lahko dano tudi s spremembo družbene pogodbe za najdlje pet let po vpisu spremembe družbene pogodbe v register, pri čemer je znesek odobrenega kapitala zakonsko omejen, saj ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v času, ko je bilo pooblastilo dano. V družbeno pogodbo je tako potrebno vnesti maksimalno višino osnovnega kapitala do katerega lahko poslovodstvo družbe poveča osnovni kapital. Iz razloga previdnosti se priporoča, da se v družbeno pogodbo vnese tudi pooblastilo poslovodstvu družbe, da po izvedbi povečanja kapitala družbe iz naslova odobrenega kapitala uskladi besedilo družbene pogodbe zaradi predmetnega povečanja, in sicer tako da uskladi določila družbene pogodbe o višini osnovnega kapitala družbe, številu poslovnih deležev družbe in o odobrenem kapitalu družbe. Sodna praksa namreč ni čisto jasna glede tega ali pooblastilo poslovodstvu družbe za povečanje osnovnega kapitala (implicitno) vsebuje tudi pooblastilo za prilagoditev družbene pogodbe, čeprav bi glede na poslovni namen tega pravnega instituta-lažje pridobivanje novih kapitalskih virov, lahko sklepali, da institut odobrenega kapitala takšno pooblastilo vsebuje, čeprav ni izrecno dano.

Družbeniki lahko poleg zgoraj navedenih obveznih sestavin, v sklepu o podelitvi pooblastila za povečanje osnovnega kapitala določijo tudi, da je izdaja novih poslovnih deležev na podlagi odobrenega kapitala vezana na določene namene in se lahko izvede le pod določenim pogoji upoštevaje pri tem posebnosti trga tveganega kapitala.

2.1. Namen povečanja

Načeloma lahko poslovodstvo zagonskega podjetja uporabi odobreni kapital za povečanje osnovnega kapitala družbe za vse po presoji poslovodstva smiselne poslovne namene, vendar se iz vidika investitorja tveganega kapitala, ki zagotovi družbi potreben razširitveni kapital (ang. joint venture capital investor) priporoča, da se kapital iz naslova odobrenega kapitala poveča zgolj za določene namene. Tovrstni investitorji namreč v praksi želijo zaščititi svojo investicijo z med drugim klavzulami o prepovedi razvrednotenja poslovnih deležev, in sicer za primer ko bo družba potrebovala dodatni kapital, ki pa ga investitor ne bo mogel zagotoviti, ampak bo potrebna vključitev drugega investitorja. V takem primeru si prvi investitor želi zagotoviti, da se njegov delež v družbi in s tem tudi vpliv z novo kapitalsko investicijo ne bo zmanjšal. Zato ni priporočljivo, da se poslovodstvu podeli neomejeno pooblastilo, ampak je potrebno v pooblastilu izrecno in natančno določiti za katere namene se lahko izvaja povečanje osnovnega kapitala na podlagi odobrenega kapitala. V nadaljevanju so navedeni najbolj pogosti praktični primeri povečanja osnovnega kapitala iz naslova odobrenega kapitala v primeru zagonskih podjetij.

a. sprejem nadaljnjih investitorjev (t.i. Second Closing)

Pooblastilo lahko določi, da se institut odobrenega kapitala lahko izrabi le za vstop točno določenih investitorjev v lastniško strukturo zagonskega podjetja, npr. za izvedbo povečanja osnovnega kapitala po že zaključenem krogu financiranja pod pogoji, ki so veljali v tem krogu. (t.i. second closing). To je posebej pogosto v primerih krogov financiranja, kjer je poleg glavnega investitorja sklada tveganega kapitala (t.i. lead investor), vključena tudi javna finančna institucija zadolžena za financiranje razvojnih projektov (npr. Evropska investicijska banka) kot soinvestitor pod enakimi pogoji kot glavni investitor. Ker so notranji postopki tovrstnih institucij za pridobitev dovoljenja za financiranje časovno lahko precej dolgi, se lahko zgodi, da institucija pridobi soglasje svojega pristojnega odbora za naložbo v zagonsko podjetje po zaključku rokov posameznega kroga financiranja, zato je v pogodbi o sodelovanju (ang. participation agreement) določeno, da glavni investitor v okviru prvega povečanja kapitala prevzame vse novo izdane poslovne deleže, pri čemer se obstoječi družbeniki zagonskega podjetja zavezujejo, da bodo pod pogojem pozitivne odločitve investicijskega odbora soinvestitorja izvedli naslednje povečanje osnovnega kapitala, ki bo omogočil vstop slednjega v lastniško strukturo zagonskega podjetja. Namesto preko postopka rednega povečanja osnovnega kapitala lahko soinvestitor hitreje pridobi poslovni delež v družbi preko izrabe instituta odobrenega kapitala. Pri tem je potrebno zaradi zaščite lastniških interesov glavnega investitorja paziti, da je pooblastilo izrecno omejeno le na vstop soinvestitorja v lastniški kapital družbe v primeru izvedbe second closinga.

b. nagrajevanje zaposlenih

Institut odobrenega kapitala se lahko izrabi tudi kot instrument izvrševanja lastniških opcij zaposlenih v okviru programa vključevanja zaposlenih v lastniško strukturo družbe, vendar se v praksi odobreni kapital redko uporablja za tovrstno izvrševanje pravic zaposlenih zaradi kratkega petletnega roka trajanja pooblastila v okviru katerega se mora izvesti zadevni program izvrševanja lastniških opcij. Do izvršitve lastniških opcij pa tudi ne pride že s samim sprejetjem sklepa poslovodstvu družbe o povečanju osnovnega kapitala iz naslova odobrenega kapitala za namen izvršitve lastniških opcij zaposlenih, ampak šele z vpisom povečanjem osnovnega kapitala iz tega naslova v sodni register.

c. zagotavljanje pravic iz naslova zamenljivih obveznic (ang. convertible bonds)

Kot alternativa klasičnemu načinu financiranja služijo v okviru transakcij tveganega kapitala delno tudi zamenljive obveznice. Gre za posojilo družbi, ki se lahko pod pogoji določenimi v posojilni pogodbi spremeni v lastniški delež družbe tveganega kapitala v zagonskem podjetju. Če je v družbeni pogodbi dogovorjena izraba odobrenega kapitala tudi za namene izvrševanja pravic imetnikov zamenljivih obveznic, je s tem zavarovana pravica imetnika na izdajo poslovnih deležev preko izvršitve predmetnega pooblastila. Da bi zaščitili posojilodajalca pred kakršnimikoli škodljivimi navodili družbenikov poslovodstvu, se priporoča, da se v posojilno pogodbo in/ali pogodbo o izročitvi in prevzemu poslovnega deleža vnesejo ustrezna določila, ki zavezujejo družbenike k ravnanjem, ki so potrebna za izvršitev pravice do zamenjave.

d. povišanje osnovnega kapitala z izdajo poslovnih deležev določenih razredov

Posebno na področju financiranja z razširitvenim kapitalom ima zagonsko podjetje po več izvedenih krogih financiranja pogosto izdane poslovne deleže različnih razredov oz. z različnimi pravicami (osnovni poslovni deleži, poslovni deleži s prednostnimi pravicami serije A, serije B, itd.). Segregacija med pravicami različnih kategorij imetnikov poslovnih deležev je običajno velika. V interesu venture capital vlagatelja se tako priporoča omejiti pooblastilo poslovodstvu družbe, da se povišanje kapitala na podlagi odobrenega kapitala lahko izvede le za točno določene razrede poslovnih deležev. V vsakem primeru pa je potrebno v pooblastilu konkretno določiti katerim razredom naj pripadajo novo izdani poslovni deleži.

e. Povišanje osnovnega kapitala v več tranšah

Poslovodstvo družbe je brez podrobnejših omejitev v pooblastilu načeloma upravičeno odobreni kapital izrabiti v celoti v enem ali več delih. Mogoče pa je pooblastilo oblikovati na način, da se odobreni kapital izrabi v več tranšah, kar je še posebej priporočljivo v primeru, ko je mogoče predvideti, da bo prišlo do več krogov financiranja. Pogosto namreč investitorji ne vložijo vsega kapitala naenkrat, ampak ga razdelijo na dve ali več tranš, izplačilo posamezne tranše pa vežejo na doseganje določenih mejnikov, ki so lahko tehnični ali komercialni. V takšnem primeru je pomembno, da se lahko za vsako tranšo dogovori, da se poslovni deleži ustanoviteljev ne morejo razvrednotiti (t.i. down-round-protection clauses). Prepoved razvrednotenja poslovnih deležev pa je klavzula, ki jo ne zahtevajo le ustanovitelji družbe, temveč pogosto tudi investitorji, in sicer za primer, ko investitor ne bo mogel sodelovati v enem izmed naslednjih krogov financiranja. V takem primeru si prvi investitor želi zagotoviti, da se njegov delež v družbi in s tem tudi vpliv z novo kapitalsko investicijo ne bo zmanjšal.

3. Vpis povečanja osnovnega kapitala z izdajo novih poslovnih deležev na podlagi odobrenega kapitala

Sprememba družbene pogodbe v delu, v katerem sta določena višina osnovnega kapitala in število izdanih poslovnih deležev, bo nastopila šele, ko in če bo poslovodstvo družbe sklenilo povečati osnovni kapital in če bo postopek pravilno izpeljan in registriran. Osnovni kapital bo tako dejansko povečan z vpisom povečanja v sodni register.

Poslovodstvo družbe mora zato najprej s tričetrtinsko večino glasov (v primeru, da je poslovodij več) sprejeti pisni sklep o povečanju osnovnega kapitala na podlagi odobrenega kapitala. V tem sklepu je potrebno določno opredeliti način in pogoje povečanja osnovnega kapitala. Tako je potrebno določiti ali smejo nove deleže prevzeti samo dosedanji ali tudi drugi, novi družbeniki ali pa celo samo novi družbeniki (pri transakcijah tveganega kapitala je običajno prednostna pravica dosedanjih družbenikov izključena), novi deleži pa morajo biti tudi konkretizirani po številu in višini denarnih in/ali stvarnih vložkov. Nato sledi prevzem novih vložkov za kar je potrebna volja konkretnega investitorja oz. vpisno potrdilo. Za pospešitev postopka pa je priporočljivo, da sta obe navedeni fazi združeni v eno, tako da se že v samem sklepu določi kateri konkretni dosedanji in/ali novi družbeniki bodo vplačali ali izročili nove vložke.

Poslovodstvo družbe mora potem v zaključni fazi na pristojno okrožno sodišče vložiti predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register v katerem zahteva, da se v sodni register vpiše

• novi znesek osnovnega kapitala po povečanju;


• novo število poslovnih deležev na katere je razdeljen osnovni kapital;


• ter sprememba statuta.

Temu predlogu mora poslovodstvu priložiti naslednje dokumente:

1. sklep poslovodstva o izdaji poslovnih deležev;


2. potrdilo banke, ki vodi denarni račun družbe, da so bila v dobro tega računa prejeta nakazila denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba z denarnim dobroimetjem na računu prosto razpolaga;


3. dvojnike vpisnih potrdil in seznam vpisnikov, ki ga podpiše poslovodstvo in na katerem so navedeni poslovni deleži vsakega vpisnika in njegova vplačila,


4. pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki:

- listine o pravnih poslih, ki so bili opravljeni za pridobitev stvarnih vložkov in

-poročilo o reviziji stvarnih vložkov, razen če po relevantni zakonodaji revizorju ni treba pregledati povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki;
<