Patentiranje računalniških in informacijsko komunikacijskih tehnologij v Evropi narašča

Pregled letnega poročila Evropskega patentnega urada (EPO) za leto 2015 [1] pokaže, da skupno število patentnih prijav za pridobitev evropskega patenta narašča.  Največ patentnih prijav je s področij povezanih z medicinskimi tehnologijami,  računalniškimi in informacijsko komunikacijskimi tehnologijami.

Patentne prijave s področja računalniških tehnologij beležijo v primerjavi z drugimi tehničnimi področji eno od največjih rasti. Skoraj 70% vseh patentnih prijav iz področja računalniških tehnologij prihaja iz ZDA (41%), Japonske (11%), Kitajske (7%) in Južne Koreje (7%). Le 29% patentnih prijav s področja računalniških tehnologij prihaja iz Evrope, največ iz Nemčije in Francije. Največji tehnološki prijavitelji so Microsoft, Samsung, Intel, Google, HP in Qualcomm.

Patentne prijave s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij prihajajo spet v 70% iz ne- evropskih držav in sicer ZDA (27%), Kitajske (19%) in Japonske (11%), ostalo iz Evrope, predvsem spet iz Francije in Nemčije.

Podoben trend izhaja iz statistike vloženih PCT[2] prijav pri WIPO.

Spodnja slika (iz EPO letnega poročila za leto 2015) nazorneje prikazuje statistiko vloženih patentnih prijav s področja računalniških tehnologij v letu 2015.

Spodnja slika (spet iz EPO letnega poročila) pa patentne prijave s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Zgornje številke ponazarjajo globalnost tehnološkega trga in primat ne- evropskih tehnoloških gigantov. Ker se patentni sistem (žal!) ne uporablja več zgolj kot spodbuda in nagrajevanje inovativnosti temveč tudi za ustvarjanju in ohranjanje neupravičenih prednosti posamičnih igralcev na trgu (in nasploh za ohranjanje globalnega neravnovesja) je skrb zaradi omejevanja svobode razvoja programske opreme na mestu.

Programska oprema je ena od osnovnih delov  računalniških in informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Različni pogledi (in interesi) glede patentiranja programske opreme, predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih metod izvedenih v povezavi z računalniškimi programi, so v svetu prisotni že dolgo časa.

V Evropi v načelu patentiranje programske opreme kot takšne ni dopustno za razliko od ZDA, kjer je patentiranje programske opreme dovoljeno skoraj v celoti, kar v  bistvu omogoča tudi patentiranje algoritmov in poslovnih metod.  V Evropi se programska oprema kot taka ščiti z avtorsko pravico. V kontekstu zaščite programske opreme je pomembna razlika med vrstama intelektualne lastnine, ki se uporabljata za zaščito programske opreme in sicer patentom in avtorsko pravico. Generalno je avtorska pravica namenjena zaščiti določenega dela v fizični obliki, medtem ko je patent namenjen zaščiti ideje oziroma koncepta, ki je botroval nastanku dela. V tem smislu lahko patent pokriva celo množico fizičnih izdelkov in njihovih variacij, ki temeljijo na isti osnovnem patentiranem konceptu. Na področju programske opreme pa ta razmejitev v regulativi in sodni praksi po svetu še zdaleč ni tako enoznačna.

V letu 2002 je Evropska Komisija objavila predlog direktive o patentiranju računalniško izvedenih izumov. Po letih intenzivnih debat je Evropski Parlament leta 2005 zavrnil predlog direktive z večino 648 glasov in 14 glasovi za.

Evropska patentna konvencija[3] (na temelju katere EPO podeljuje evropske patente) v svojem 52.(2) členu izloča iz možnosti patentiranja dejavnosti, katerih narava je abstraktna in intelektualna in tako ne rezultirajo k tehničnemu rezultatu. V slednje spadajo npr. pravila in metode za izvajanje mentalnih dejavnosti, igranja iger ali poslovanje ter programska oprema. Velja pa slednje samo za dejavnosti ”kot take” kar za programsko opremo pomeni, da jo kot tako ni mogoče patentirati. Definicija programske opreme oziroma meje med tem kaj je programska oprema kot taka in kaj ne, ni natančno določena. Da je programsko opremo moč patentirati in tako za njo pridobiti evropski patent morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki so se izoblikovali skozi prakso delovanja EPO in njegovega pritožbenega organa (Boards of Appeal). In sicer mora med ostalim iti za računalniško izveden izum, ki mora imeti  tehnično naravo – to je pripadati mora tehničnemu področju in reševati na pameten način tehnični problem s tehnično rešitvijo, biti nov, predstavljati inventivni korak ter biti industrijsko uporabljiv.  Kot primer tehnične narave se po praksi EPO šteje npr. rešitev, ki nadzira delovanje tehničnega aparata ali tehničnega procesa; izboljšanje učinkovitosti, zanesljivosti, varnosti in kompatibilnosti določene programske opreme ter na primer izboljšanje dostopnosti podatkov znotraj velikih podatkovnih baz^[4].

Praksa EPO kaže na porast števila podeljenih evropskih patentov povezanih s programsko opremo (računalniško izvedeni izumi). Še vedno ne gre za masovno podeljevanje patentov kot na primer v ZDA, a je trend (beri podeljevanje evropskih softverskih patentov) opazen. Veliko očitkov leti na račun nejasnih in ohlapnih interpretacij programske opreme s strani EPO, ki odpirajo prostor bolj liberalnemu podeljevanju patentov povezanih s programsko opremo.

Evropska komisija se že vrsto let trudi preseči omejenost teritorialnosti patentne zakonodaje[5] in tako je sprejela več aktov, ki uvajajo evropski unitarni patent[6]. Gre ga patent, ki bo podeljen za vse države članice EU s strani EPO brez potrebe (kot do sedaj), da se patent validira (uveljavi) tudi pri posamičnih nacionalnih patentnih uradih.  Uveljavitev (validacija) patenta v posamezni državi članici  zahteva sprožitev ustreznega upravnega postopka pred nacionalnim uradom, ki presoja pogoje podeljevanja in pogosto vključuje tudi ustrezen prevod patenta in plačilo pristojbin[7].  Spore v zvezi z unitarnim patentom bo reševalo posebno mednarodno sodišče (enotno patentno sodišče). Cilj uvedbe unitarnega patenta je tako predvsem znižati stroške in poenostaviti celoten sistem varovanja in uveljavljanja pravic iz naslova patenta, kar bi naredilo evropsko patentno pravno okolje bolj konkurenčno tistemu v ZDA in na Daljnem Vzhodu.

Po predvidevanjih bo prvi evropski unitarni patent s strani EPO podeljen že v letošnjem letu. Pogoj za začetek veljavnosti unitarnega patenta je namreč ratifikacija Sporazuma o enotnem patentnem sodišču (ratificirati ga mora 13 držav, vključno z Nemčijo, Francijo in Združenim kraljestvom).  V Sloveniji poteka strokovna razprava o tem vprašanju  in ratifikacija Sporazuma je pričakovana.

Patent v osnovi predstavlja izključno pravico uporabe in izrabe izuma, ki jo podeli država avtorju izumitelju oz. prijavitelju patenta za določen čas v zameno za izumiteljevo javno razkritje izuma.

Uvedba unitarnega patenta v kombinaciji z nedosledno ter »fleksibilno” prakso EPO glede podeljevanja patentov za računalniško izvedene izume ter dejstvo, da se bodo novega sistema posluževali (večinoma) tudi ne -evropski vlagatelji bo na dolgi rok  (lahko) pomenila pomembno omejitev svobode poslovanja v softverski industriji v segmentu srednjih in malih podjetij. Le ti bodo morali veliko več pozornosti nameniti tudi upravljanju s tveganji in s tem politiki aktivnega (proaktivnega) upravljanja s svojimi  (tudi bodočimi) pravicami intelektualne lastnine in vprašanju zaščite rezultatov inovativnosti in ustvarjalnosti ter istočasno paziti na spoštovanje pravic intelektualne lastnine tretjih, da se izognejo sodnim sporom.

Ustvarjanje, inoviranje in njihovo dejansko komercialno izkoriščanje je z globalizacijo postalo nepredvidljivo in kompleksno. Z uvedbo unitarnega patenta pa bo kompleksnost še večja, saj bo število podeljenih patentov veljavnih v Sloveniji  izredno močno naraslo. Kar naenkrat bo postalo še bolj izrazito, da je globalni trg del slovenskega.

Seveda pa uvedba unitarnega patenta pomeni tudi močan pozitiven moment, ki bo predvsem malim in srednjim podjetjem olajšal in pocenil dostop do patentne zaščite ter s tem bolj uspešne nastope na globalnih trgih tako pri komercializaciji kot pri pridobivanju financiranja.

Kot vedno ima vsak kovanec dve plati. Tudi če si optimist je pri poslovanju potrebno biti pozoren na obe strani.

Vesna Stanković Juričić, dipl. univ. pravnica
vesna.stankovic-juricic@itlaw-vsj.si
www.itlaw-vsj.si

Opombe:

[1] Evropski patentni urad je mednarodna organizacija s sedežem v Münchnu,  ki podeljuje evropske patente na temelju Evropske patentne konvencije in katere članice so vse države članice EU ter med drugimi tudi ostale evropske države kot so Turčija, Srbija, Albanija, Makedonija, Lihtenštajn, Švica. Letno poročilo za poslovno leto 2015 je dostopno na: http://www.epo.org/about-us/annual-reports-statistics/annual-report/2015/highlights.html

[2] Patentne prijave v skladu s Pogodbo o sodelovanju na področju patentov (PCT), ki ima več kot 140 držav članic. Slovenski prijavitelji lahko vložijo prijavo pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino v angleškem, francoskem, nemškem ali slovenskem jeziku. V primeru, da je prijava vložena v slovenščini, je potrebno v roku enega meseca dostaviti prevod v enega izmed ostalih treh jezikov. Postopek se torej lahko začne pri slovenskem uradu, nadaljuje pa se pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi. Ko je tam končan, mora prijavitelj zahtevati podelitev patenta pri ustreznih organih držav, v katerih želi varstvo. Vec na http://www.wipo.int/pct/en/ in

http://www.wipo.int/pressroom/en/articles/2016/article_0002.html

[3] www.uil-sipo.si/fileadmin/upload_folder/EPC2000.pdf

[4] Glej na primer http://www.epo.org/law-practice/case-law-appeals/pdf/t030928eu1.pdf ali https://e-courses.epo.org/wbts/caselaw2012/index.html in tudi http://www.wipo.int/sme/en/documents/software_patents_fulltext.html

[5] Patenti so teritorialne pravice. Da se patent pridobi je potrebno vložiti prijavo v vsaki državi kjer se želi varstvo. Različne države različno gledajo na podeljevanje patentov s področja računalniško izvedenih izumov, še posebej v primerih ko programska oprema implementira novo poslovno metodo.

[6] Pravni temelj unitarnemu patentu predstavljajo naslednji dokumenti:

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0216:FIN:sl:PDF

http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/docs/patent/com2011-215-final_sl.pdf

http://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2015-05/cp150049sl.pdf

[7] Validacija oz uveljanje evropskega patenta pri nacionalnih uradih se vrši skladno s tržno strategijo imetnika pravica. Zaslediti je v zadnjih letih trend širjenja uveljavljanja podeljenih patentov na skoraj vse države podpisnice EPK in tiste države, ki imajo z EPO podpisane tim sporazume o razširitvi.