Akt o digitalnih storitvah (DSA): zagotavljanje varnega in odgovornega spletnega okolja

V decembru 2020 je Evropska komisija na podlagi javne razprave objavila osnutek Akta o digitalnih storitvah (Digital Services Act – DSA), ki obravnava vprašanja kot so spletna škoda, spletno oglaševaje, spletna konkurenca, pametne pogodbe in odgovornost internetnih posrednikov za vsebino, ki jo ustvarijo uporabniki (to odgovornost obravnava tudi Direktiva 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki je bila sprejeta aprila 2019). Akt stremi k spodbujanju konkurence in inovacij v digitalnem gospodarstvu, ob hkratnem ohranjanju temeljnih pravic in izboljšanju spletne varnosti za uporabnike. DSA se osredotoča na spletne posredniške storitve in delno na prenovo vidikov Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju. Njegov namen je izboljšanje mehanizmov za odstranjevanje nezakonitih internetnih vsebin, ob hkratni zaščiti svobode govora in ustvarjanju močnejšega nadzora nad zelo velikimi spletnimi platformami. 

Osnutek akta, ki ga je pripravila Komisija, bosta v prihodnosti obravnavala Evropski parlament in Svet, njegova končna različica pa bo odobrena z rednim zakonodajnim postopkom, katerega izvedba pa zahteva določen čas (po navadi nekaj let) – na pospešitev zakonodajnega postopka sicer lahko vpliva precejšen politični apetit, vendar je na tej stopnji težko napovedati, kako dolgo oziroma kako bo akt videti v končni obliki. Če bi bil DSA sprejet v obliki, ki je trenutno predvidena, bi ponudnike internetnih storitev močno obremenil in pustil odprta števila vprašanja glede zakonitih, a škodljivih vsebin, ki v aktu niso jasno opredeljene.

DSA velja za različne spletne igralce, vrsta obveznosti pa je odvisna od njihove vloge, velikosti in vpliva na spletni ekosistem. Naslovniki akta so:

• ponudniki posredniških storitev, ki ponujajo omrežno infrastrukturo (npr. ponudniki dostopa do interneta, registratorji domenskih imen),
  
• ponudniki storitev gostovanja,
  
• spletne platforme (razen malih in mikro podjetij), ki združujejo prodajalce in potrošnike (npr. spletne tržnice, trgovine z aplikacijami, platforme za gospodarsko sodelovanje ter socialna omrežja) in
  
• zelo velike spletne platforme - tiste, ki dosegajo več kot 10% od 450 milijonov potrošnikov v EU.

DSA bo imel zunaj-teritorialni učinek in bo veljal za posredniške storitve, ki so "bistveno povezane" z EU.

Novi splošni ukrepi, ki jih določa DSA, so:

• ukrepi za boj proti nezakonitemu blagu, storitvam in vsebinam na spletu - vključno z mehanizmom, s katerim lahko uporabniki označijo nezakonito vsebino in platforme sodelujejo z zaupanja vrednimi »označevalci«,
  
• nove obveznosti glede sledljivosti poslovnim uporabnikom spletnih trgov za pomoč pri prepoznavanju prodajalcev nezakonitega blaga,
  
• učinkoviti zaščitni ukrepi za uporabnike - vključno z možnostjo izpodbijanja odločitev o moderiranju vsebin, ki jih sprejemajo platforme,
  
• obveznosti za največje platforme, ki omogočajo preprečitev zlorabe njihovih sistemov,
  
• dostop raziskovalcev do ključnih podatkov največjih platform in
  
• nadzorna struktura, vključno z novim Evropskim odborom za digitalne storitve.
  

Izjema pri odgovornosti ponudnikov storitev gostiteljstva: ponudniki, ki delujejo kot »zgolj kanali« ali ki upravljajo le s predpomnilniškimi ali gostiteljskimi informacijami, imajo najmanj obveznosti in so zajeti z izjemo v smislu izključitve odgovornosti za vsebino tretjih oseb, ki je prenesena iz Direktive o elektronskem poslovanju. Ni torej splošne obveznosti spremljanja vsebine, izvajanje prostovoljnih ali obveznih preiskav za odkrivanje in odstranjevanje nezakonite vsebine pa ne bo razveljavilo izjeme. Izjema ne velja za odgovornost po zakonodaji o varstvu potrošnikov, kadar se zdi, da spletna platforma sama ponuja izdelke ali storitve.

Nezakonita vsebina je opredeljena široko in zajema vse informacije, ki niso v skladu z zakonodajo EU ali držav članic. Zakonita, a škodljiva vsebina ni opredeljena in zanjo ni treba sprejeti nobenih ukrepov po DSA.

Vsi ponudniki (se) morajo:

• odzvati na ukaze za odstranitev nezakonitih vsebin,
  
• odzvati na odredbe o razkritju, z namenom da državnim organom zagotovijo informacije o posameznih uporabnikih in
  
• v svoje splošne pogoje poslovanja vključiti informacije o omejitvah uporabe, politikah in postopkih, orodjih in algoritmih, ki se uporabljajo za moderiranje vsebin in sprejemanje odločitev, pa tudi o vsakem človeškem pregledu.
  

Ponudniki storitev gostovanja morajo izvajati predpisane postopke za »obveščanje in ukrepanje«, v skladu s katerimi uporabnik lahko prijavi potencialno nezakonito vsebino, ponudnik pa se na prijavo odzove in ukrepa. Prav tako morajo uporabnikom zagotoviti informacije o pravnih sredstvih zoper odločitev o prijavi in o tem kako je bila sprejeta odločitev o odstranitvi vsebine. Ko je enkrat ponudnik obveščen o morebitni nezakoniti vsebini, najverjetneje ni več oproščen odgovornosti za vsebino tretjih oseb (izjema ne velja več).

Spletne platforme morajo:

• vzpostavili notranji sistem za obravnavo pritožb glede odločitev o odstranitvi ali začasni ukinitvi vsebine ali uporabniškega računa,
  
• upoštevati odločitve pooblaščenih organov za zunajsodno reševanje sporov,
  
• obravnavati obvestila »zaupanja vrednih označevalcev« (zaupanja vredni označevalci so subjekti, ki imajo strokovno znanje pri prepoznavanju in obveščanju o nezakoniti vsebini, zastopajo skupne interese in so neodvisni od katerekoli platforme),
  
• prepoznati in začasno prepovedati uporabo storitev uporabnikom, ki večkrat naložijo nezakonito vsebino ali vložijo neutemeljene pritožbe glede vsebine,
  
• prijaviti sum morebitnega hudega kaznivega dejanja organom pregona ali sodnim organom in
  
• izvajati postopke poznavanja svojih poslovnih strank (KYBC) in potrošnikom zagotavljati informacije na platformi, katere vmesnik mora podpirati tudi zagotavljanje zakonsko zahtevanih pred-pogodbenih informacij in informacij o varnosti izdelkov.
  

Dodatna pravila za zelo velike spletne platforme: te platforme imajo poleg obveznosti, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, ponudnike storitev gostovanja in spletne platforme, še dodatne obveznosti kot so:

• prepoznavanje sistemskih tveganj (kot so npr. uporaba njihovih storitev za širjenje nezakonitih vsebin, ki negativno vplivajo na temeljne pravice ali manipulacija njihovih storitev za negativno vplivanje na varovanje javnega zdravja, diskurz, varnost in demokratični proces),
  
• ublažitev ugotovljenih sistemskih tveganj (npr. z izboljšanimi sistemi za moderiranje vsebin, posodobljenimi pogoji, omejevanjem prikazovanja oglasov, uporabo »zaupanja vrednih označevalcev« in sodelovanjem z drugimi spletnimi platformami ter spoštovanjem kodeksov ravnanja),
  
• predložitev letnih poročil v pregled neodvisnim revizorjem,
  
• objavljanje parametrov in vplivnih dejavnikov na vse uporabljene sisteme priporočil in
  
• zagotovitev elektronskega dostopa do podatkov svojemu koordinatorju za digitalne storitve (DSC), da lahko le-ta nadzoruje njihovo skladnost in ocenjuje sistemsko tveganje.
  

Nadaljnja delegirana zakonodaja bo obravnavala vprašanja varstva podatkov, poslovne skrivnosti in varnosti.

Spletno oglaševanje: vse spletne platforme morajo posameznemu uporabniku v realnem času in za posamezen oglas razkriti:

• da je informacija oglas,
  
• v imenu katerega poslovnega subjekta je oglas prikazan in
  
• »pomembne« informacije o parametrih, ki se uporabljajo, da oglas doseže uporabnika.
  

Zelo velike spletne platforme morajo poleg tega vsaj 1 leto po prikazu objaviti informacije o:

• vsebini oglasa,
  
• v imenu katerega poslovnega subjekta je bil oglas prikazan,
  
• ali je bil oglas ciljno usmerjen in če je bil, parametre, ki so bili uporabljeni za ciljanje ter
  
• število uporabnikov, ki jih je oglas ciljal in dosegel.
  

Poleg obveznosti, določenih v DSA, se pričakuje, da bodo zelo velike platforme prostovoljno razvijale standarde za interoperabilnost skladišč oglasov in za izmenjavo podatkov med oglaševalskimi posredniki ter razvijale in spoštovale kodekse ravnanja.

Poročanje in odgovornost: vsi ponudniki bodo morali:

• pripraviti letna poročila o skladnosti poslovanja z DSA - obseg poročila se razlikuje glede na vrsto ponudnika, vendar je vključen in bo predstavljal precejšnje upravno breme,
  
• imenovati in obvestiti eno samo kontaktno točko, ki bo povezana z regulatorji in
  
• v splošnih pogojih poslovanja določiti omejitve glede vsebine in informacij o politikah in orodjih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom.
  

Spletne platforme bodo prav tako morale izdelovati šest-mesečna poročila s podrobnimi podatki o povprečnih mesečnih prejemnikih, zato bo jasno, kdaj bodo izpolnile pogoje za umestitev v kategorijo zelo velikih spletnih platform.

Zelo velike spletne platforme bodo morale imenovati odgovorne za skladnost z DSA, ki bodo sodelovali z DSC in Evropsko komisijo, prav tako pa bodo morale organizirati revizorski pregled in usposabljanje osebja.

Vsi ponudniki, ki niso iz EU, bodo morali imenovati zakonitega zastopnika v državi članici, v kateri opravljajo storitve. Zastopnik bo moral imeti pooblastila in sredstva za sodelovanje z regulatorji EU in bo lahko odgovoren za neskladnost poslovanja ponudnika z DSA.

Regulativni nadzor in izvrševanje DSA: DSA določa kombinacijo organov EU in držav članic, ki bodo podpirali izvajanje in izvrševanje DSA:

• Komite za digitalne storitve - podpiral bo Komisijo in spremljal skladnost poslovanja zelo velikih spletnih platform,
  
• Evropski odbor za digitalne storitve - imel bo nadzorno in usmerjevalno vlogo in objavljal bo poročila o sistemskih tveganjih zelo velikih spletnih platform in najboljših praksah za njihovo omilitev,
  
• koordinatorji digitalnih storitev (DSC) – nacionalni vodilni organi, ki bodo v svojih jurisdikcijah odgovorni za regulacijo ponudnikov, katerih glavni sedež je v njihovi pristojnosti, in s tem povezanega izvrševanja DSA ter
  
• pristojni organi - vsaka država članica mora imeti enega ali več pristojnih organov za spremljanje in uveljavljanje skladnosti z DSA.
  

DSC-ji bodo imeli vrsto izvršilnih pooblastil, na podlagi katerih bodo lahko:

• zahtevali informacije o sumih kršitev od ponudnikov in drugih trgovcev,
  
• izvajati inšpekcijske preglede na kraju samem in zasegli ter kopirali informacije v zvezi s sumom kršitve,
  
• od posameznih uslužbencev ponudnika, za katerega obstaja sum kršitve, zahtevali pojasnila,
  
• sprejeli zaveze glede skladnosti in jih naredili zavezujoče,
  
• izdali prepovedne in opustitvene odločbe ter uvedli pravna sredstva za odpravo kršitve,
  
• sprejeli začasne ukrepe, da bi se izognili nevarnosti resne škode,
  
• zahtevali od pristojnega sodnega organ, da začasno omeji dostop do storitve za največ 4 tedne zaradi suma hudega kaznivega dejanja, ki ogroža življenje ali osebno varnost ter
  
• naložili globo v višini:

1.  do 6% svetovnega letnega dohodka ali prometa (kar je višje) zaradi splošne neskladnosti,
   
2.  do 1% svetovnega letnega dohodka ali prometa (kar je višje) zaradi nesodelovanja s preiskovalnimi organi in z DSC,
   
3.  do 5% povprečnega svetovnega dnevnega dohodka ali prometa (kar je višje) zaradi nadaljnje neskladnosti;
   

Ana Novinec