IT Law logo
Swipe up
28 / 9 / 2021

Humanizacija tehnologije: umetna inteligenca kot izumitelj

Blog28 / 9 / 2021

Humanizacija tehnologije: umetna inteligenca kot izumitelj

»V skladu s tradicionalnimi razlagami veljavne patentne zakonodaje in sodnimi odločbami si nečlovek ne more izmisliti ali imeti v lasti izuma, ki je upravičen do patenta. Vendar to ne pomeni, da nam ni treba razmisliti, ali in kako je treba patentno zakonodajo spremeniti, da bi se prilagodila napredku.«

Prelomnica: južnoafriški patentni urad je nedavno v zadevi DABUS izdal prvi patent umetni inteligenci (artificial intelligence oz. AI) kot izumitelju, avstralsko sodišče pa je razsodilo v prid izumiteljstvu umetne inteligence.

V ZDA se število patentnih prijav na ameriški Urad za patente in znamke (v nadaljevanju, United States Patent and Trademark Office oz. USPTO) in podelitev patentov, povezanih z umetno inteligenco, povečuje - v čem je bila torej težava s programom DABUS?


Rojstvo DABUS-a:

Zadeva se je začela, ko je dr. Stephen Thaler pri USPTO vložil prijavo, v kateri je kot edinega izumitelja navedel DABUS, ki je bil opisan kot stroj za ustvarjalnost, s katerim je bil izumljen predmet patenta. Dr. Thaler, človek, se je v patentni prijavi in povezanih dokumentih opredelil kot prijavitelj, prevzemnik in pravni zastopnik DABUS-a. Dr. Thaler je zasnoval ali tako rekoč »rodil« DABUS oz. »napravo za avtonomno vzpostavljanje enotne čuječnosti«. V tožbi, ki so jo predstavniki Dr. Thalerja vložili pri okrožnem sodišču ZDA v vzhodnem okrožju Virginije, je Dr. Thaler opisan kot oseba, ki se ukvarja z razvojem naprednih sistemov umetne inteligence, ki lahko ustvarijo patentirane rezultate, če ni osebe, ki bi sicer izpolnjevala merila za izumitelja. Prijavljena izuma sta bila svetlobni svetilnik, ki utripa na nov in iznajdljiv način, da pritegne pozornost, in posoda za pijačo, ki temelji na fraktalni geometriji. Je bil to le poskus humanizacije tehnologije, z namenom ustvarjanja polemik ali medijske pozornosti, ohranjanja pomembnosti, spreminjanja zakonov, promocije in prodaje tehnologije - ali kaj drugega?

USPTO je na podlagi 35. naslova U.S. Code obe patentni prijavi zavrnil, ker v prijavi ni bila razkrita fizična oseba, ki je izumila predmet prijave. V konkretnem primeru ni šlo za vprašanje, ali je mogoče patentirati izum, ki uporablja ali vključuje določeno obliko umetne inteligence, temveč za vprašanje, ali mora biti navedeni izumitelj fizična oseba.

Dr. Thaler je vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da bo zavrnitev DABUS-ove prijave s strani USPTO povzročila, da bodo izumi, ustvarjeni z umetno inteligenco, po razkritju postali javna domena.

Poleg obravnave pritožbe dr. Thalerja, bo potrebno preučiti druge zavrnitve patentov, povezane z umetno inteligenco, da bi ugotovili, ali je to posledica zastarelih zakonov ali pa je imel izum resnično pomanjkljivosti, ki upravičujejo zavrnitev patenta. Morda bo sčasoma ugotovljeno, da je treba spremeniti ali pojasniti veljavne zakone, vključno z opredelitvijo "izumitelja".


Prilagajanje napredku:

Ljudjem je antropomorfiziranje samoumevno - imamo »sposobnost«, da nečloveškim entitetam, vključno z živalmi in predmeti, pripišemo človeške lastnosti ali vedenje, in to smo storili z umetno inteligenco. Ljudje smo najprej zgradili sisteme za shranjevanje podatkov. Nato smo zgradili tehnologijo, ki nam omogoča obdelavo podatkov in nam zagotavlja dodatne informacije, ki nam pomagajo pri odločanju. Povpraševanje po večjem številu tovrstno računalniško ustvarjenih informacijah se je povečalo, prav tako pa tudi potreba po večji hitrosti njihovega pridobivanja. Pri vsem tem je tehnološka industrija tehnologijo opisala z izrazom človeški možgani in uporabila poimenovanja človeškega vedenja, kot so strojno učenje, umetna inteligenca, nevronske mreže in globoko učenje. Tehnologija je opisana kot simulacija človeškega vedenja, vendar tehnologija ne obstaja, če je ne zasnuje in zgradi človek.

Znamka umetne inteligence je mnoge tehnološke laike prepričala, da o umetni inteligenci razmišljamo kot o človeku. Blagovna znamka je ključna sestavina umetnosti prepričevanja - prepričevanja za nakup, spremembo zakonodaje, spremembo stališča itd.. Stroji (t. i. roboti) so poleg tega oblikovani kot ljudje, tako pa jih prikazujeta tudi filmska in televizijska industrija.

Umetna inteligenca je izjemno močno orodje, tako kot številni drugi izumi, ki pomagajo ljudem, na primer v medicini, pri vesoljskih potovanjih in naših vsakodnevnih dejavnostih. Vendar v tem trenutku tehnologija, ne glede na njen opis ali poimenovanje, ni fizična oseba. Zato v skladu s tradicionalnimi razlagami veljavne patentne zakonodaje in sodnimi odločbami osebe, ki niso ljudje, ne morejo izumiti ali imeti v lasti izuma, ki je upravičen do patenta. To pa ne pomeni, da nam ni treba razmisliti, ali in kako je treba patentno zakonodajo spremeniti, da bi se prilagodila napredku.


Predvidevanje prihodnosti:

USPTO je oktobra 2020 izdal poročilo z naslovom »Public Views on Artificial Intelligence and Intellectual Property Policy«, v katerem je bilo povzeto večinsko stališče javnosti, da je koncept splošne umetne inteligence teoretična možnost, ki se lahko pojavi v daljni prihodnosti, in da trenutna umetna inteligenca ne more niti izumljati, niti ustvarjati, brez posredovanja človeka. Pripombe so nakazovale, da človek ostaja sestavni del delovanja umetne inteligence, kar je pomemben dejavnik pri ocenjevanju, ali je treba spremeniti pravo intelektualne lastnine. V poročilu je bilo tudi navedeno, da uporaba sistema umetne inteligence, kot orodja s strani fizične osebe, na splošno ne preprečuje, da bi se fizična oseba kvalificirala kot izumitelj, če je fizična oseba prispevala k zasnovi prijavljenega izuma. Primeri takšnih prispevkov so: (i) dejavnosti, kot so oblikovanje arhitekture sistema umetne inteligence; (ii) izbira posebnih podatkov, ki jih je treba zagotoviti sistemu umetne inteligence, in (iii) razvoj algoritma, ki sistemu umetne inteligence omogoča obdelavo teh podatkov.


EU - delo in dosežki Evropskega patentnega urada na področju umetne inteligence:

Umetna inteligenca spreminja svet:

Hitro širjenje umetne inteligence v zadnjih letih je posledica več medsebojno povezanih dejavnikov: izboljšanja procesorske moči, razvoja zmogljivih računalniških arhitektur, posebej zasnovanih za aplikacijo umetne inteligence, razpoložljivosti velikih količin podatkov (ki so ključni za usposabljanje modelov umetne inteligence) ter boljših osnovnih modelov in tehnik umetne inteligence (predvsem nevronskih mrež in globokega učenja).

Nedavna študija EPO kaže, da se število mednarodnih patentnih družin na področju ključnih tehnologij umetne inteligence, ki se uporabljajo za pametne povezane predmete, od leta 2010 povečuje s 54,6% povprečno letno stopnjo, čeprav je bilo doslej absolutno število relativno nizko. Umetna inteligenca je bila v zadnjem desetletju ena od ključnih gonilnih sil velikega povečanja števila patentov, povezanih s 4. industrijsko revolucijo. Med letoma 2010 in 2018 so globalne patentne prijave za tehnologije, ki vključujejo pametne povezane predmete, naraščale s skoraj 20% povprečno letno stopnjo - skoraj petkrat hitreje kot povprečje vseh tehnoloških področij. Umetna inteligenca je še posebej pomembna na dinamičnih področjih upravljanja podatkov (od pridobivanja podatkov do izvajanja povratnih informacij) in uporabniških vmesnikov (kot sta prepoznavanje glasu in obraza), poleg tega pa se pogosto pojavlja tudi na področjih uporabe (pametno potrošniško blago, pametno zdravstvo, pametne tovarne, pametno kmetijstvo ali samovozeča vozila).


Umetna inteligenca in patentabilnost:

Evropski patentni urad (v nadaljevanju, European Patent Office oz. EPO) se je na pojav umetne inteligence v patentnih prijavah odzval z izboljšanjem svojega pristopa k patentiranju izumov, ki vključujejo umetno inteligenco.

Umetna inteligenca velja za vejo računalništva, zato se izumi, ki jo vključujejo, štejejo za »računalniško izvedene izume« (computer-implemented inventions oz. CII).

Patentni uradi v različnih regijah sveta različno obravnavajo računalniško izvedene izume. 52/2 (c) člen Evropske patentne konvencije (v nadaljevanju, EPK) izključuje računalniške programe »kot take« iz patentnega varstva. Vendar pa kljub temu izumi, ki vključujejo programsko opremo, niso izključeni iz patentiranja, če imajo tehnično naravo.

Z leti je sodna praksa pritožbenih senatov EPO pojasnila posledice 52. člena EPK ter vzpostavila stabilen in predvidljiv okvir za patentiranje računalniško izvedenih izumov, vključno z izumi, povezanimi z umetno inteligenco. Ta okvir se odraža v Smernicah za preizkus.

Tako kot vsak drug izum, tudi računalniško izvedeni izum, da bi bil patentiran v skladu z EPK, ne sme biti izključen iz patentiranja (52/2,3 člen EPK) in mora izpolnjevati patentne zahteve glede novosti, inventivnosti in industrijske uporabljivosti (52/1 člen EPK). Tehnična narava izuma je pomembna pri ocenjevanju, ali so te zahteve izpolnjene.

Umetna inteligenca temelji na računalniških modelih in matematičnih algoritmih, ki so sami po sebi abstraktne narave. Kljub temu se lahko patenti podelijo, kadar umetna inteligenca zapusti abstraktno področje, na način, da se jo uporabi za reševanje tehničnega problema na področju tehnologije. Kot primer tehničnega prispevka lahko uporabimo nevronsko mrežo v aparatu za spremljanje srca, za namen prepoznavanja nerednih srčnih utripov. Klasifikacija digitalnih slik, videoposnetkov, zvočnih ali govornih signalov na podlagi značilnosti nizke ravni so druge tipične tehnične aplikacije umetne inteligence. Nadaljnji primeri so navedeni v 3.3. naslovu 2. poglavja G dela Smernic EPO za preizkus.

Poleg tega se lahko tehnična rešitev tehničnega problema zagotovi tudi, če je izum usmerjen v posebno tehnično izvedbo umetne inteligence, tj. takšno, ki je motivirana s tehničnimi vidiki notranjega delovanja računalnika (npr. posebna tehnična izvedba nevronskih mrež s pomočjo grafičnih procesorjev (GPU)).


Izumiteljstvo izumov umetne inteligence:

Impresiven razvoj na področju umetne inteligence je sprožil predloge, da bi lahko umetna inteligenca izumljala tako kot ljudje in da bi jo bilo treba sprejeti kot izumitelja.

Z vidika izumiteljstva lahko opredelimo tri kategorije izumov umetne inteligence:

  1.  izumi, ki jih je ustvaril človek in pri katerih se umetna inteligenca uporablja za preverjanje rezultata,
  2.  izumi, pri katerih človek opredeli problem in uporabi umetno inteligenco za iskanje rešitve,
  3.  izumi, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, pri katerih umetna inteligenca prepozna problem in predlaga rešitev brez človekovega posredovanja.

V prvih dveh kategorijah se umetna inteligenca uporablja kot orodje za človeške izume in povečuje njihove zmogljivosti. V tretji kategoriji (izumi, ki jih je ustvarila umetna inteligenca) se znanstveniki očitno strinjajo, da je umetna inteligenca, ki bi lahko izumljala neodvisno od človeškega vodenja, navodil in nadzora, stvar nedefinirane prihodnosti in torej znanstvena fantastika.

Obstaja splošno razumevanje, da je izumitelj človek: oseba, ki je izum ustvarila z lastno ustvarjalno dejavnostjo.

Poleg tega tudi EPK zahteva, da je izumitelj, imenovan v prijavi, človek in ne stroj. Imenovanje izumitelja ima vrsto pravnih posledic, zlasti za zagotovitev, da je imenovani izumitelj legitimen in da lahko koristi pravice, povezane s tem statusom. Za uveljavljanje teh pravic mora imeti izumitelj pravno osebnost, ki je sistemi ali stroji umetne inteligence nimajo (60. in 62. člen EPK).

Pravni koncept izumiteljstva, ki zahteva, da je izumitelj človek, je bil postavljen pod vprašaj s patentnima prijavama pri različnih patentnih uradih po svetu v okviru zadeve DABUS, v katerih je bil kot izumitelj naveden sistem umetne inteligence. Leta 2019 je EPO zavrnil ti prijavi (zadevi EP 18275163 in EP 18275174) z utemeljitvijo, da EPK zahteva, da je izumitelj fizična oseba. Prijavitelj je vložil pritožbi, ki sta sedaj v obravnavi kot zadevi J 8/20 in J 9/20. Junija 2021 je pravni odbor za pritožbe EPO izdal predhodno mnenje, v katerem je med drugim navedel, da mora biti v skladu z EPK izumitelj poslovno sposobna oseba. Ustni postopek je razpisan za 21.12.2021.

Prijave v zadevi DABUS so bile vložene pri številnih patentnih uradih po svetu, vključno z britanskim uradom za intelektualno lastnino (IPO), uradom Združenih držav za patente in blagovne znamke (USPTO), nemškim uradom za patente in blagovne znamke (DPMA) in korejskim uradom za intelektualno lastnino (KIPO). Vsi ti patentni uradi so trdili, da mora biti izumitelj človek. Odločitev IPO je potrdilo Višje sodišče Združenega kraljestva. Odločitvi USPTO in DPMA sta bila izpodbijani, zadeva pa je pendentna.


Umetna inteligenca v orodjih EPO:

Leta 2019 je EPO ustanovil posebno ekipo za podatkovno znanost, katere cilj je uporaba tehnologij umetne inteligence in strojnega učenja za povečanje učinkovitosti in kakovosti v postopku podeljevanja patentov. Ekipa ima šest podatkovnih znanstvenikov kot osrednjih članov, podpirajo pa jo patentni preizkuševalci s potrebnim tehničnim znanjem in poslovnim razumevanjem. Ekipa se osredotoča na tri ključne projekte umetne inteligence - obdelavo naravnega jezika, računalniški vid in strojno prevajanje - in te projekte uporablja na področjih postopka podeljevanja patentov, kot so razvrščanje, iskanje in strojno prevajanje.


Umetna inteligenca in mednarodno sodelovanje:

Pet največjih uradov za intelektualno lastnino na svetu prejme več kot 80% vseh patentnih prijav na svetu. EPO, JPO, KIPO, CNIPA in USPTO, znani pod skupnim imenom IP5, sodelujejo pri različnih projektih za izboljšanje in uskladitev svetovnega patentnega sistema. Od leta 2018 preučujejo skupni pristop kot odziv na globalni tehnološki razvoj. V letu 2019 so se uradi IP5 odločili, da bodo pospešili sodelovanje na področju novih nastajajočih tehnologij in umetne inteligence, tako da so ustanovili posebno delovno skupino za usklajevanje svojih pobud.

Nova interdisciplinarna delovna skupina IP5, ki vključuje vse partnerske urade IP5 in organizacijo WIPO, preučuje pravne, tehnične in politične vidike novih tehnologij in umetne inteligence, njihov vpliv na patentni sistem in delovanje petih uradov. Cilj je natančno določiti, na katerih področjih lahko skupni odzivi IP5 prinesejo največ koristi, od uporabe orodij in sistemov umetne inteligence za podporo patentnim preizkuševalcem in izboljšanje postopka podeljevanja patentov do uporabe zahtev za patentiranje izumov na področju umetne inteligence in obravnave prijav za izume, ki jih ustvarijo stroji.


Ana Novinec


CC BY